01

Segregacija:

Ima sicer negativni predznak, a ne označuje nič drugega kot eni tja, drugi pa tja. Oh, seveda je bilo v zgodovini obilo žalostnih zgodb na to temo, pa vendar, ne glede na vso sociologijo, je še vedno prva trditev. To je ena žalostna beseda, ker za sabo potegne obilo čustev, coniranje pa ne, pa je v bistvu isto.
Eni ke, drugi pa drugam.
Al kaj ko je coniranje en od 5h postulatov modernega oblikovanja prostora.
Tako načelno nič narobe. Ja, ampak načelno tudi ni nič narobe s kapitalizmom, socializmom, funkcionalizmom, še dadaizmom ne, al kaj ko je potem potrebno takoj dodati razlago, sicer sploh ne špila.
Dadaizem bom izpustil, nisem nikoli štekaj kaj sploh hočejo, je bilo pa vmes ene par prav fajn fint, a se nisem poglobil, in je šel mimo, kakor da ga ni.
Socializem sam po sebi ni nič kaj narobe, posamezniki ga naredijo neprebavljivega. Tito je vsega kriv!
Ej, to je ena sila posimplana trditev.
Da, ni bil zraven ni debate, tudi izkoristil je fino, da se je pa zmislil Rankoviča, Kardelja, itd, pa seveda ne in mu je cela četa pripovedovala, kako in kaj. Tu bi sam dodal, da je iz te čete, še danes prisotno udejstvovaje, pa ni treba po sorodstveni liniji, čeprav to narod še najbolj razume.
Kapitalizem, so me učili, da vzpodbuja prosto trgovino in kakor se redi razred kapitalistov, toliko več delovnih mest, več zaslužka, več porabe, več davkov, vsi pridobimo in posledični vsi drvimo svetli bodočnosti v nedrje.
Konc je čisto preveč socialističen.
Zato so tudi ekonomisti se zmislili Čikaško šolo (Chicago school of economics) in ni bilo potrebno več sindikatov, še javnega zdravstva ne in je sedaj 1% njih bistveno bolj bogatih, 24% jim v rit leze, 25% se trudi preživeti, 50% jih pa živi v pomanjkanju in so zato vpleteni v neskončen cikelj vojn.
Tudi del s procenti je čisto preveč socialistično obarvan.
Takrat je bil tudi procent vodilnih, 24% jim je rit lizalo, ostali smo pa vegetirali. Vojn je bilo pa res manj. Zdej, ne glede na vse, mi je takrat zrasel prvi mozolj in dogodivščine pod ulično svetilko so dobivale ne slutene razsežnosti. Nima veze z sistemom, to je vedno isto, samo svetilke se menjajo.
To tržno gospodarstvo, katerega smo si pa sedaj zrihtali, pa veze nima s kapitalizmom iz učbenikov. Tisto, ko zdrava konkurenca spodbuja padanje cen (sanje svinje u kukuruzu (smo približno takrat rekli)). Še najbolj spominja na KOZONOSTRO (naša stvar (Sicilian Mafia)), kjer so fevdi potalani in fevdalci ščitijo en drugega pred neuko rajo. Samo še privatizirali nas niso, vse ostalo je pa isto kot v fevdalizmu.

02

Tako da ostane samo še funkcionalizem.

O njem sem že precej, tu samo podam, da je bil za osnovo modernemu urbanizmu in arhitekturi. Tudi tu v osnovi ni nič narobe, vprašljivo postane, ko ga hočemo udejanjiti.
Iz teorije v prakso.
Zdej, primerov cel haufen, kakor tudi zgodb na to temo, ne bi sedaj zopet un je pa tko rekel, tisti so pa drugače napravili. Vsi se trudimo slediti že znanemu in nekateri poizkušajo še dodati dodano vrednost, kakor je sedaj modno poda.
Mimo grede (mimogrede).
(Čisti funkcionalizem in to racionalen. Mimo grede je bližje kakor okoli gartlca.)
Zame ni bil, ne arhitekt, ne urbanist nihče, ki se ni trudil dodati dodane vrednosti. Vsi ostali so samo birokrati, fah idioti, inženirji, obrtniki. (Finci ne rečejo fah idiot, ampak inženir (sem se ene tri leta predstavljal kot inženir in ne skužil, da se jih je veliko nasmehnilo)).
Trudil dodati.
Sploh ni rečeno uspešno, ker ne urbanizem ne arhitektura nista enostavna. Ja, veliko je obrt, še več predpisi, pa vendar potem ko se trudiš spraviti veliko idejo na papir, pa ti že inštalater soli pamet, najraje sem imel, ko mi je stranka na gradbišču dodala, da je zidar tako hotel. A smo podrli, ker ni bilo po načrtu.
Nismo.
Stranka ima vedno prav, tudi kadar nima, kar je pa isto z šefom in socializmom, sam za dadaizem nisem siguren.

03

Coniranje (segregacija)

Brez je še mnogo težje kaj narisati. Ker urbanizem (in arhitektura) je o tem kaj šele bo.
U starih cajtih, ko je obramba narekovala naselje na hribu, je bilo po svoje enostavno, pa je že tam nastalo coniranje, če to ne, pa segregacija sigurno. Na vrhu grajski, spodaj cerkveni, pod njimi plemstvo, spodaj bogati meščani, spodaj revni (ne tako bogati) obrtniki, raja pa izven obzidja, a še vedno blizu mesta.
Eto coniranje po razrednem ključu. Pa je ne moreš danes narisati con po bogastvu, ali celo elitizmu. V principu ne, a kar samo rata.
Ko so po vojni obnavljali razruto domovino, so hiteli in ne dokončali fasade, ter je nastal celo arhitekturni slog, kateri bi zopet rad postal moden, pa mu razen nekaterih prostih strelcev ne ratuje.
Sigurno so se pa v na novo postavljeno hitro arhitekturo naselili delavci. Ti so se s časom preobrazili v srednji razred in iz Litostrojskih blokov preselili v nove Koseze z vikendico v Novalji.
A jih je kdo coniral.
Samo se je naštimalo, da so Litostrojski bloki mal tko, Koseze pa in.

Začetek modernizma je predvideval, da se bo iz prenatrpanih slumov dvignila visoka arhitektura z veliko sonca in zelenja. V resnici faj ideja, a smo videli da nima veliko z stvarnotjo.
Pri Berlinski varianti Marsejskega bloka (ki sploh ni tko fajn kot original), se fino vidi koliko prostega in zelenega pripada zgradbi. Ker jim pri originalu sploh ni ratalo. Ja, to je eno od vodil. Čim višja stavba, toliko več je praznega, pripadajočega, prostora okoli. Fajn ideja, al kaj ko potem župan proda medprostore, za ustvarjanje dobička.
Tko da.
Če še tako nakladamo arhitekti, urbanisti, krajinarji kako je potrebno graditi, kaj je fajn, kako bi bili treba, gre življenje svojo pot. Če bi radi kaj na to temo, sploh ni o urbanizmu in arhitekturi ampak o kapitalizmu. Ker je gradnja stavb investicija, investicije se morajo pa povečevati, zato se naj bi sprostil trg kapitala in možno je dobiti dobra posojila in vsi so srečni ker gospodarstvo raste.

Laž.

04

Ko je Kurbi narisal 5 principov modernizma,

je bila to reakcija na nezdravo življenje v slumih. Nezdravo je bilo, ker je bilo preveč ljudi na premalo prostora investicij v javno infrastrukturo pa sploh ni bilo.
Veze nima z urbanizmom in arhitekturo, ima pa z nepremičninskimi tajkuni, katerim je malo mar za vse razen za dobiček.
Tako tudi trdim zgoraj, da je laž, ker cikel investicij je samo zaradi dobičkov tržnih mahinacij.
Robna zazidava (kare s dvoriščem) ali samostoječa (berlinska varianta Marsejskega bloka), ne pomenita da se prostor vmes, kjer naj bi bil park, igrišča, skupne površine, ne bodo spremenile v privat zemljišča za zapolnitev še tako obskurnih dejavnosti in slej ko prej bo zopet nastal slum.

Zdej.

En način je socializem, a ga nihče več ne mara, pa pustimo tisto stati.
Drug način je roka države nad standardi urbanizma, arhitekture in segregacije.
(Ko je postal predsednik George W. Bush je prvo ukinil zvezni zavod za urbanizem. (zakaj neki?)) Lokalnim županom ne moremo pustiti odločanja o prostoru, ker jim je samo za dobiček tukaj in sedaj. Ga ni župana, ki bi zasadil gozd, da bo nekoč tam zraslo naselje blokecov v gozdu.

Da bi pa definirali vsak robnik, kakor se nakateri birokrati z vsemi silami trudijo nastaviti, pa tudi ni.
Skratka način coniranja in vzdrževanja infrastrukture ne pa katalog primerov.
Sicer pa samo upoštevanje že znanih zakonov.
Na kmetijskem, vodovarstvenem, poplavnem, plazovitem, naturi ni dovoljeno graditi, pika.
Če kdo tako, se najde krivca z imenom in priimkom, kdo je bil takrat župan, svetnik, delegat, kdo je dal soglasje, katera agencija, ministrstvo in se jim obesi materialno odgovornost.

Pol ...
Potem ko se odločimo katero pot bomo ubrali, potem pa še vedno ostane začetno vprašanje. Veze nima z urbanizmom in arhitekturo, odloča pa ravno o tem.
Prostor brez vsebine ne funkcionira. Še tako fajn urbanizem, še tako fajn arhitektura, pa sploh ne špila.
Kako to?
Program je tisti, ki da prostoru življenje.
Zato je Kurbi podrl center Pariza, zato ni postavil svojih žiletk sredi polja. Zato ker je prvo fajn prostor potem bi ga pa arhitektje še izboljšali. Pri takih ekstremih se potem vprašam, al smo šašavi arhitekti (prosto po Asteriksu).
Poizkušamo vsi, ali pa vsaj večina, a samo veliki znajo. Se spomnim, nekateri so bili sila hudi, ko je zmagal Podreka s svojim Piranom. Pa, ja ni nič naredil, elipso, to pa ja vsak zna. Ravno v tem je razlika med velikimi in malimi. Ko vidijo da je prostor že sam po sebi super-fino-fajn, potem naredijo čim manj.

05

Program.

Najbolj pomemben, edini pomemben, vse ostalo oblikovanje je reakcija nanj, al pa strel v prazno, na to pa ni odgovora, ali pa odgovorov toliko kot igralcev.
Vsi vse vemo, pa spet nihče ničesar, ker smo videli primere, ko se ni izšlo pa je bilo vse po reglcih, še navdih od velikih, na drugi strani pa ena brezvezna scena, pa živi že leta in ni samo modna muha.
Ker slednjega je tudi veliko.

Se spomnim, v moji puberteti so bili lokali po Ljubljani, nekateri magnet za večino, pa spet nekateri pa samo eno poletje, potem pa spet klasika, Rio, Šumi, Figuc (vrt na Figovcu). Ja, eni smo še radi šli dopoldan na nebotičnik, a tam so samo upokojenci brali časopis na palc. Nekaj časa Parma, ampak zato ker je bila prva s pico, nato Lipca, dokler se nismo preobjedli le te.
Veze nima.
Ima pa da so bili prostori v različnih časi različno tretirani. Seveda je pomagalo oblikovanje prostora in arhitekture, a to še najmaj.
Vsi so tam, gremo še mi.
Zakaj so tam, ne pa drugje, ali ima kaj z urbanizmom, arhitekturo, funkcionalizmom, racionalizmom, dadaizmom?
Menda slednje edino.
Drugo pa tut pulcija ne ve zakaj.

Šutna (del Kamnika) super fajn arhitektura, trgec pred cerkvijo je menda po naključju tak nastal, so podrli staro cerkev, turn je pa ostal, po mi pa razlagajo da je vpliv Benetk. A, dej, dej.
Veze nima, je pa ravno pravšnja odprtost prostora, proporci, pogledi, kompozicija, je ne bi noben arhitekt bil zmožen sam od sebe spohati.

Pol pa tako mrtvo.
Za lepimi fasadami skoraj ni življenja.

Kako to?
Ej, pojma nimam.
Sem se trudil razmišljati na to temo, pa ne vem če ima rep in glavo.

06

Coniranje (segregacija) 3.

Klošarji, Romi, izbeglice, raubarji, narkomani, kurbe, lgbt-jci, krjavli, neprilagojenci, invalidi, čistilke, vratarji, kuharce, konobarji, medicinski tehniki, tajnice, študenti, učitelji, umetniki, novinarji, arhitekti, urbanisti, ekonomisti, pravniki, znanstveniki, politiki, vodje strank, malomeščani, lions-klubovci, direktorji, tajkuni, bogataši, milijonarji. Če sem koga izpustil ali ni na pravem mestu, če so na začetku marginalci po dohodku in na koncu marginalci po dohodku, sam da u kontro, naj se ne sekira, ker je samo ilustracija za nemogoč gugl-mugl.
Spravit vse te v eno hišo je uspelo samo Nizozemcem. A tam je bila tudi Nubira avto leta, mi pa vemo da ga ni čez frajtonarco, pivo, čevape in golf. Holandci so pa čist degenerirani, ker menda iz Slovenije uvažajo rdeče nagrobne sveče, da jih potem med večerjo kurijo. Menda da je tako bolj seksi.
Pa, kva se bojo še spomnl?
Menda jim je uspelo v isto zgradbo spraviti skoraj vse iz gornjega spiska. Kar je pri nas že v osnovi čist mim. Glede na to da jim gre tako dobro, pa je le vprašanje, če ni na naši strani kaj mim?
A kaj?

Coniranje je že en tak. Seveda ja lažje z, ker je po svoje podobno kot z teorijami na splošno.
Če kdo poizkuša predstaviti na novo odkrito teorijo, potem ima običajno tri nivoje. Ajd, če je kera ekstra komplicirana, potem ima še 3a, 3b in 3d, a ga že ker vmes vpraša kaj sploh hoče povedati. Če ima pa teorija še več podpoglavij, pa makar bila bližje bistvu, ga pa nihče več ne upošteva, ker že spet en ker neki melje. Zato 3 nivoji in zato coniranje v urbanizmu.
Ker v resnici bi bilo bolje če bi bilo delovno mesto takoj za hišo, a to si lahko privoščijo samo redki privatniki, da pa bi imel vsak tovarno na dvorišču pa težko, ker nekatere tovarne so gromozanske in bi zato morale biti v štuke, kar pa smo videli da je lahko v stolpnicah svašta, Amerikanci imajo v isti stanovanja, zapor, živalski vrt, bolnico, pisarne, garaže, itd.

Tovarne in to različne, pa do sedaj še nismo dočakali, tako da ostane samo še coniranje. Stanovanja sm, tovarne pa ke. Ker pa ni samo to, je pa vmes še vse ostalo, če je pa že vse, so pa še zeleni pasovi vmes, potem smo pa že blizu tistega kar so si prvi modernisti predstavljali.
Ok, ampak zakaj ne gre nihče v Novo Gorico na poletne počitnice, v Sieno pa.
Ja, fajn je če ja mal zgodovine, če jo je pa veliko je pa že zaradi tistega fajn. Pol pa še ves ostal program.
Za turiste in domačine.
Tam pa potem ni fajn če je coniranje. Ker potem kapital prežene domačine. Toskana in Provansa pa so fajn zaradi domačinov. Ja, zgodovina je tudi fajn, papa in pupa tudi, ni debate, a ravnotežje med turistično sezono in med sezono mora biti vzpostavljeno. Predvsem mora pa lokalni obrtnik imeti kaj od tistega, da ne služijo samo multinacionalke in so domačini bolj kot eksponat.

07

Povezave

Planned community
Urban planning
Urban sprawl
The ABC of Swedish town planning
The Whale

Le Corbusier Concept
Ville Contemporaine
Ville Radieuse
Theories of urban planning

History of urban planning
The Evolution of Urban Planning
Principles and Objectives of Town Planning

Le Corbusier's Five Points of Architecture

The Whale by de Architekten Cie

Circular Apartment Building Is The Pinnacle Of Brutalism

Dada